Glede nakupovanja je protiargumentov veliko, v ospredju je seveda izjemno negativen odnos do gnece v trgovini, umazanih nakupovalnih vozickov in vrste pred blagajno, pa tudi dejstvo, da na oddelku s sadjem in zelenjavo ze nekaj casa prodajajo nekaksen kemicni zvarek, v katerega naj bi namocil potencialno hrano pred zauzitjem in tako z nje odstranil vsaj del strupov, s katerimi so jo vestno skropili ze od prvega listka dalje. Glede spehka so stvari vec ali manj jasne : treba je jesti vec sadja in zelenjave. Ampak ce hocem priti do tega…. Glej zgoraj. Skratka : zacaran krog.
No, tako nekako sem razmisljala, dokler v moje zivljenje niso kot strela z jasnega trescili zeleni zabojcki. Hrana, ki v zivljenju NI prepotovala vec sveta, kot povprecen Slovenec! Hrana, ki jo lahko kadarkoli malce pogloda lacen polz in NE crkne na mestu! Hrana, ki dejansko IMA okus! Zelenjava, ki je tako lepo ociscena, da odpada prakticno ni! Jabolka, za katera mocno sumim, da jih neka skrbna roka pred dajanjem v zabojcek nezno zlosci z mehko krpico, da se fino svetijo in se bolj disijo ! Dejstvo, da z nakupom podpiras domace kmete, tudi ni zanemarljivo, da cednih mladenicev, ki ti zabojcek zastonj pripeljejo domov, sploh ne omenjam… Skratka, kot bi rekel Bogart: “I think this is the beginning of a beautiful friendship…”